Odnos vojske do Slovencev za časa Kraljevine SHS oz. Jugoslavije je tema, ki postavlja pred zgodovinarja več metodoloških in tudi drugih raziskovalnih problemov. Naslov namreč ponazarja večplastnost, ki na prvi pogled ni očitna, vendar je za raziskovalca ključnega pomena. V ospredje prihaja več vprašanj: govorimo o odnosu vojske do Slovencev kot naroda oz. slovenske kulture ali posameznikov, do Slovencev vojakov in oficirjev ali do Slovencev civilistov, ali pa mogoče do slovenskega ozemlja. Pomembno je tudi, »kdo« z vojaške strani goji odnos do Slovencev: vrhovno poveljstvo, generali, oficirji, vojaki itd. Kakšen je odnos pripadnikov vojske po službeni dolžnosti in kakšen odnos imajo zasebno ali celo intimno. Seveda je odnos vojske do Slovencev v tesni zvezi z odnosom Slovencev do vojske in jih ni mogoče natančno ločiti. Prispevek obravnava problematiko slovenskega ozemlja v vojaških načrtih, vprašanje odnosa Vojske Kraljevine SHS/Jugoslavije do slovenskih vojakov in oficirjev, pomen Slovenije/Slovencev v ideoloških konstrukcijah vojske, življenje oficirjev v slovenskem delu države.