logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

The Association of University Professors of Ljubljana


Avtor(ji):Tea Anžur
Soavtor(ji):Ljiljana Stankov (mod.)
Leto:2013
Založnik(i):Slovenski šolski muzej, Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, ICOM Slovenija, Celje, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Tea Anžur je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis

Ljubljanska univerza je dve leti po nastanku ob koncu leta 1921 ustanovila društvo, ki je povezalo visokošolske profesorje in se je imenovalo »Udruženje visokošolskih učiteljev v Ljubljani.« Naloga društva je bila pomagati mladi univerzi, ki se je že kmalu po ustanovitvi srečevala z vrsto težav. Zlasti v prvem desetletju, to je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Udruženje slovenskih profesorjev pomembno sodelovalo v boju za izboljšanje položaja slovenske univerze. Prizadevali so si zlasti za njeno neokrnjenost in obstoj. Prof. dr. Karel Hinterlechner, član društva in rektor univerze je leta 1925 nasprotoval ukinitvi univerze in zavračal očitke, da ljubljanska univerza vzgoji preveč absolventov ter poudaril, da je naloga univerze predvsem »nega nepristranske znanosti in to celo ne oziraje se na potrebe univerze«. Društvo je tesno sodelovalo tudi z univerzitetnim svetom. Ob ukrepih beograjske vlade zaradi neakademske upokojitve nekaterih profesorjev na zagrebški univerzi brez vednosti in sodelovanja akademskih oblasti so skupaj nastopili in izrazili nestrinjanje. Glede stroškov, ki so bili potrebni za obstoj univerze je profesorski svet na predlog prof. dr. Ivana Plečnika izvolil tričlanski svet, ki je vodil narodni fond za vzdrževanje univerze. V njem so bil profesorji dr. Franc Ksaver Lukman, dr. Karel Hinterlechner in dr. Fran Eller. Ko se je pripravljal nov zakon o univerzi (1930) so člani Udruženja o posameznih členih zakona že marca 1928 zelo aktivno razpravljali na občnem zboru. Šestojanuarska diktatura je s svojim centralističnim sistemom zatrla delovanje društva. Leta 1931 je ukinjeno slovensko »Udruženje univerzitetnih nastavnikov» nadomestilo »Udruženje univerzitetskih nastavnika kraljevine Jugoslavije« s tremi sekcijami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Leta pred vojno je bilo v ljubljanski sekciji Udruženja včlanjenih povprečno 40 do 75 oseb. Med drugo svetovno vojno v času italijanske okupacije je delovalo Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine s posebnim odsekom za univerzitetne profesorje in docente. Po vojni je društvo ponovno oživelo.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37712
    • naslov
      • The Association of University Professors of Ljubljana
      • Društvo univerzitetnih profesorjev v Ljubljani
    • ustvarjalec
      • Tea Anžur
    • soavtor
      • Ljiljana Stankov (mod.)
    • predmet
      • zgodovina
      • šolstvo
      • muzej
      • history
      • school system
      • museum
    • opis
      • Ljubljanska univerza je dve leti po nastanku ob koncu leta 1921 ustanovila društvo, ki je povezalo visokošolske profesorje in se je imenovalo »Udruženje visokošolskih učiteljev v Ljubljani.« Naloga društva je bila pomagati mladi univerzi, ki se je že kmalu po ustanovitvi srečevala z vrsto težav. Zlasti v prvem desetletju, to je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Udruženje slovenskih profesorjev pomembno sodelovalo v boju za izboljšanje položaja slovenske univerze. Prizadevali so si zlasti za njeno neokrnjenost in obstoj. Prof. dr. Karel Hinterlechner, član društva in rektor univerze je leta 1925 nasprotoval ukinitvi univerze in zavračal očitke, da ljubljanska univerza vzgoji preveč absolventov ter poudaril, da je naloga univerze predvsem »nega nepristranske znanosti in to celo ne oziraje se na potrebe univerze«. Društvo je tesno sodelovalo tudi z univerzitetnim svetom. Ob ukrepih beograjske vlade zaradi neakademske upokojitve nekaterih profesorjev na zagrebški univerzi brez vednosti in sodelovanja akademskih oblasti so skupaj nastopili in izrazili nestrinjanje. Glede stroškov, ki so bili potrebni za obstoj univerze je profesorski svet na predlog prof. dr. Ivana Plečnika izvolil tričlanski svet, ki je vodil narodni fond za vzdrževanje univerze. V njem so bil profesorji dr. Franc Ksaver Lukman, dr. Karel Hinterlechner in dr. Fran Eller. Ko se je pripravljal nov zakon o univerzi (1930) so člani Udruženja o posameznih členih zakona že marca 1928 zelo aktivno razpravljali na občnem zboru. Šestojanuarska diktatura je s svojim centralističnim sistemom zatrla delovanje društva. Leta 1931 je ukinjeno slovensko »Udruženje univerzitetnih nastavnikov» nadomestilo »Udruženje univerzitetskih nastavnika kraljevine Jugoslavije« s tremi sekcijami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Leta pred vojno je bilo v ljubljanski sekciji Udruženja včlanjenih povprečno 40 do 75 oseb. Med drugo svetovno vojno v času italijanske okupacije je delovalo Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine s posebnim odsekom za univerzitetne profesorje in docente. Po vojni je društvo ponovno oživelo.
      • Towards the end of 1921, two years after its foundation, the University of Ljubljana established an association of professors of higher education called “The Association of University Professors of Ljubljana”. Its mission was to provide support for the young university, faced with a number of difficulties soon after its foundation. In the first decade especially – that is, in the 1920’s – the Association of Slovenian Professors played an important role in the struggle to improve the situation at the Slovenian university. Their main objective was to preserve its integrity and existence. In 1925, Professor Dr Karel Hinterlechner, Association member and University Chancellor, opposed the disbandment of the University and rejected criticism that the University of Ljubljana raised too many, graduate students, emphasizing that the University's main job was “to cultivate an impartial science, even disregarding the needs of the University”. The Association also worked closely with the University Council. Following the measures taken by the Belgrade government as a result of the non-academic retirement of some of the professors at the University of Zagreb without the knowledge and cooperation of the academic authorities, they responded together, expressing their disagreement. As for the costs necessary for the existence of the University, the staff, at the proposal of Professor Dr Ivan Plečnik, elected a three-member council, responsible for managing a national fund for the support of the University. It consisted of Professors Dr Franc Ksaver Lukman, Dr Karel Hinterlechner and Dr Fran Eller. When a new university law was being drafted (in 1930), the Society members were already deep in discussion on individual articles of the law in March 1928 at the general meeting. With its centralist system, the dictatorship of the 6th of January suppressed the operation of the Association. In 1931, the dissolved Slovenian “Society of University Teachers” was replaced by “The Association of University Teachers of the Kingdom of Yugoslavia” with three individual sections in Belgrade, Zagreb and Ljubljana. One year before the war, the Ljubljana section had an average membership of 40 to 75 people. During World War II, under Italian occupation, the Association of Schoolteachers of the Region of Ljubljana was formed with separate branches for university and assistant professors. After the war, the Association revived once again..
    • založnik
      • Slovenski šolski muzej
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
      • ICOM Slovenija
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2013
      • 28. 06. 2013
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd