/
Dogodki
/
Konference
To delo avtorja Verena Perko je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Slovenija se je z osamosvojitvijo in odhodom iz skupne jugoslovanske države ter vstopom v Evropsko zvezo soočila s povsem spremenjenimi družbenimi, politično-kulturnimi in gospodarskimi razmerami. V prejšnji državi je delovanje in razvoj muzejev zaznamovala socialistično komunistična usmerjenost družbe, kar je zakoličilo internacionalistično in znanstveno utemeljeno ter družbeno »nevtralno« muzejsko doktrino. S spremenjenimi okoliščinami je napočil čas soočenja z zaostrenimi družbenimi razmerami. Slovenski muzeji so se nenadoma zavedli, da stojijo - skupaj z večino svetovnih muzejev, pred povsem spremenjenimi družbenimi zahtevami. Nekega jutra smo se zbudili v dobi post-muzejev: v dobi dediščinskih ustanov, ki se s premišljeno politiko delovanja angažirano vključujejo v družbo, jo povezujejo, demokratizirajo in skrbijo za ohranjevanje dediščine kot kvalitete življenja v izvornem okolju. Če post-muzej določa njegova družbena angažiranost, sodi med njegove najpomembnejše dejavnosti izobraževanje: vseživljenjsko, trajnostno in okoljsko. Njegova glavna razpoznavnost je družbeno osveščanje na podlagi dediščine in kot odgovor na identitetne potrebe posameznika in družbe. Post-muzeji so proces, ki se začne s profesionalizacijo in trajnostnim izobraževanjem muzealcev samih. Prispevek bo prikazal podobo slovenskih muzejev v luči prizadevanj, da odgovorijo na pričakovanja sodobne družbe in se usmerijo k »postmuzejskim« ciljem.