Vsaka vojska ima kot organizator izobraževanja odraslih svoj izobraževalni sistem in tako je tudi v Sloveniji. V preteklosti je vojska tudi opismenjevala vojake in skrbela za druge vrste izobraževanja, tako da je dala posameznikom veliko znanj, ki so jih potrebovali v vsakdanjem življenju. Slovenija si je po letu 1991 sistem vojaškega izobraževanja in šolanja častnikov zastavila drugače kot državne tvorbe, katerih del je bila pred tem. Po letu 1991 se slovenski politični vrh ni odločil za izobraževanje kandidatov za častnike na vojaških akademijah kot v prejšnjih državah ali v večini zahodnoevropskih demokracij, ampak da bodo v Slovensko vojsko (SV) vstopali ljudje s končano civilno fakulteto VII. stopnje izobrazbe ter z odsluženim vojaškim rokom. Večina bodočih častnikov je nato šolanje nadaljevala na Šoli za častnike ali pa na Šoli za častnike vojnih enot. Po letu 2003, ko je naborništvo zamenjala profesionalna vojska, je kandidat za častnika moral opraviti Temeljno vojaško strokovno usposabljanje (TVSU) oziroma je moral imeti odslužen vojaški rok, kateremu je sledilo šolanje na Šoli za častnike, ki je trajalo 13 mesecev. Danes je program izobraževanja in usposabljanja kandidatov za častnike razdeljen na tri dele in skupaj traja 12 mesecev. Po končani Šoli za častnike, nekaj letih uspešnega dela in napredovanja, se častniki ponovno izobražujejo na Poveljniško štabni šoli ali primerljivih šolah v tujini, saj je tako šolanje pomembno za njihovo napredovanje in znanje, ki ga potrebujejo za poveljevanje enotam, opravljanje štabnih funkcij na generalštabu in na poveljstvih Slovenske vojske ter poveljstvih v zvezi NATO v tujini.