/
Dogodki
/
Konference
Kvalitetno šolstvo bolj stvar mentalitete kot pogojev – slovensko šolstvo v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji po drugi svetovni vojni
Avtor(ji):Helena Jaklitsch
Soavtor(ji):Renato Podbersič (mod.)
Leto:2016
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Različnost izobraževanja
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Ključne besede:Slovenci, šolstvo, begunska povojna taborišča, Avstrija in Italija, Slovenians, educational system, refugee camps after the war, Austria and Italy
Avtorske pravice:
To delo avtorja Helena Jaklitsch je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (5)
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:313.04KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22602
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS-SLO-ANG.pdf
Velikost:303.57KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22603
Ime:Knjiga-povzetkov–book-of-abstracts.pdf
Velikost:895.33KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22604
Ime:Plakat-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:1.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22605
Opis
Del Slovencev se je po drugi svetovni vojni znašel v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji. Kljub vsesplošnemu pomanjkanju (hrane, učnih pripomočkov in gradiv, učil, pomanjkanju prostora) so slovenski taboriščniki vzpostavili šolstvo, ki je doseglo zavidljivo raven. V taboriščih so tako za slovenske otroke (pridružili pa so se tudi nekateri otroci drugih narodnosti) ustanovili otroške vrtce, ljudske šole, begunsko gimnazijo (ta doseže celo javno priznanje, z maturitetnim spričevalom slovenske begunske gimnazije so se dijaki lahko vpisali na univerzo), strokovne srednje šole. Velik poudarek so dajali znanju tujih jezikov, spodbujali so interdisciplinaren pristop ter razvijanje družbene odgovornosti posameznika. Ne glede na slabe pogoje so profesorji, ki za svoje delo večinoma niso bili plačani, pričakovali od dijakov visoko znanje. Učitelji in profesorji so v taborišču, ker je primanjkovalo učbenikov, te začeli pisati in izdajati sami. V taborišču tako izide preko 40 različnih učbenikov, tu nastane tudi prvi Zgodovinski atlas Slovenije. Formalno izobraževanje so močno povezovali z neformalnim preko literarnih večerov, bralnih večerov, različnih krožkov (filozofski, pravni, sociološki, kulturni itd.), pevskih zborov in dramskih skupin. Učence in dijake so spodbujali k pisanju in izdajanju različnih časopisov, organizirali so akademije. Nezanemarljiv je tudi vpliv begunskega šolstva na ponovno vzpostavitev slovenskega zamejskega šolstva. O kvaliteti teh šol zgovorno priča podatek, da so številni dijaki slovenske begunske gimnazije kasneje dosegli zavidljive mednarodne kariere.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37471
- naslov
- Kvalitetno šolstvo bolj stvar mentalitete kot pogojev – slovensko šolstvo v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji po drugi svetovni vojni
- Quality Education more a Matter of Mentality than Conditions – Slovenian Education in Refugee Camps in Italy and Austria after World War Ii
- ustvarjalec
- Helena Jaklitsch
- soavtor
- Renato Podbersič (mod.)
- predmet
- Slovenci
- šolstvo
- begunska povojna taborišča
- Avstrija in Italija
- Slovenians
- educational system
- refugee camps after the war
- Austria and Italy
- opis
- Del Slovencev se je po drugi svetovni vojni znašel v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji. Kljub vsesplošnemu pomanjkanju (hrane, učnih pripomočkov in gradiv, učil, pomanjkanju prostora) so slovenski taboriščniki vzpostavili šolstvo, ki je doseglo zavidljivo raven. V taboriščih so tako za slovenske otroke (pridružili pa so se tudi nekateri otroci drugih narodnosti) ustanovili otroške vrtce, ljudske šole, begunsko gimnazijo (ta doseže celo javno priznanje, z maturitetnim spričevalom slovenske begunske gimnazije so se dijaki lahko vpisali na univerzo), strokovne srednje šole. Velik poudarek so dajali znanju tujih jezikov, spodbujali so interdisciplinaren pristop ter razvijanje družbene odgovornosti posameznika. Ne glede na slabe pogoje so profesorji, ki za svoje delo večinoma niso bili plačani, pričakovali od dijakov visoko znanje. Učitelji in profesorji so v taborišču, ker je primanjkovalo učbenikov, te začeli pisati in izdajati sami. V taborišču tako izide preko 40 različnih učbenikov, tu nastane tudi prvi Zgodovinski atlas Slovenije. Formalno izobraževanje so močno povezovali z neformalnim preko literarnih večerov, bralnih večerov, različnih krožkov (filozofski, pravni, sociološki, kulturni itd.), pevskih zborov in dramskih skupin. Učence in dijake so spodbujali k pisanju in izdajanju različnih časopisov, organizirali so akademije. Nezanemarljiv je tudi vpliv begunskega šolstva na ponovno vzpostavitev slovenskega zamejskega šolstva. O kvaliteti teh šol zgovorno priča podatek, da so številni dijaki slovenske begunske gimnazije kasneje dosegli zavidljive mednarodne kariere.
- After the World War II a part of Slovenians found themselves in refugee camps in Italy and Austria. Despite the general lack of food, space, teaching aids, accessories and materials, the Slovenians created an educational system that reached an enviable level. Kindergartens, folk schools, refugee grammar schools (with public recognition; with the high school graduation certificate from refugee grammar school students could enroll at University) and professional secondary schools were established for Slovenian children and even some children of other nationalities joined. A great emphasis was on the knowledge of foreign languages. An interdisciplinary approach and development of the social responsibility of the individual were being promoted. Notwithstanding the poor conditions, professors even without payment expected high level of knowledge from their students. Due to the lack of textbooks in camps, teachers and professors themselves started writing and publishing. Over 40 different textbooks were published in camps, also the first Historical Atlas of Slovenia. Formal education was strongly associated with informal education through literary and reading evenings, different courses (philosophical, legal, sociological, cultural, etc.), choirs and dramatic societies. Students were encouraged to write and publish various newspapers and also Academies were being organized. Refugee education had a significant impact on the re-establishment of Slovenian education in neighboring countries. Many students from Slovenian refugee secondary schools had later on impressive international careers, which speaks about the high quality of these schools.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 2016
- 30. 09. 2016
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd