Epidemija španske gripe je leta 1918 močno prizadela tudi prebivalstvo v slovenskih deželah. Smrtonosni val te bolezni je avstro-ogrske dežele zajel jeseni in pozimi leta 1918. Čeprav so znane le približne, nezanesljive ocene o številu obolelih in umrlih, nam sočasni viri posredno razkrivajo veliko razsežnost obolevanja za to boleznijo in pogosto smrtnost med obolelimi. Raziskovanje otežujejo zapletene geopolitične razmere v letih 1918/1919, saj je epidemija izbruhnila ob samem koncu prve svetovne vojne, ko je hkrati prišlo tudi do razpada Avstro-Ogrske in nastanka Države SHS. Iz ohranjenih poročil okrajnih glavarstev Deželni vladi v Ljubljani je razvidno, da so za gripo množično obolevali tudi učenci in učitelji različnih šol. O prekinitvi pouka in zapiranju šol so poročali iz mnogih kranjskih okrajnih glavarstev. Izpad učencev pri pouku je bil po posameznih krajih in šolah različen in sicer v razponu od 16%–75% vseh šolarjev. V Ljubljani so npr. v začetku oktobra 1918 z odredbo mestnega fizika najprej prekinili pouk v vseh šolah, nato so vse srednje, javne in zasebne ljudske šole in vrtce zaprli do 3. novembra. Na podlagi šolskih kronik in mrliških knjig bo prikazana umrljivost za špansko gripo šolskih otrok in učiteljev v Ljubljani.