Prispevek poskuša na osnovi pričevanja in z uporabo zgodovinskih virov in literature napisati življenjsko pot dveh primorskih učiteljskih družin od 60. let 19. stoletja. Začetnika učiteljske družine sta bila Anton Stres iz Sužida in žena Amalija, rojena Schlegl, iz Šturij. Bila sta učitelja v Bovcu, Breginju in Sedlu. Anton je vodil pevski zbor bovške čitalnice. V njuni družini so bili učitelji: sinova Anton in Feliks ter hčerke Franja, Milena in Stanka. Anton mlajši je bil učitelj v Idrskem in nadučitelj v Cerknem. Bil je eden od začetnikov slovenskega planinstva na soški strani Julijskih Alp in pisec planinskih člankov. V družini Alojzije in Feliksa Stresa, ki je bil pred prvo svetovno vojno učitelj v Temnici in Škrbini na Krasu, so bili učitelji Milena, Boris in Gvido. Družina je morala v begunstvo, ki se je končalo na Lešah pri Prevaljah, kjer je Feliks učil do upokojitve. Zakonca Milena in šolski upravitelj Ivo Močnik sta pomembno prispevala pri utrjevanju slovenske pripadnosti Libelič po prvi svetovni vojni. Boris in učiteljica Mira Stres sta imela dve desetletji po drugi svetovni vojni pomembno vlogo v kulturnem življenju na Prevaljah. Gvido je bil učitelj na šoli v Lokovici pri Prevaljah, upravitelj šole v Pamečah pri Slovenj Gradcu in od leta 1957 zaposlen v Študijski knjižnici na Ravnah na Koroškem.