logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Domovinska vzgoja pri gimnazijskem pouku književnosti na Slovenskem v času Avstro-Ogrske (od 1867 do 1918)


Avtor(ji):Irena Samide
Soavtor(ji):Klaudija Sedar (mod.)
Leto:2016
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Irena Samide je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (5)
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:313.04KB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS-SLO-ANG.pdf
Velikost:303.57KB
Format:application/pdf
Ime:Knjiga-povzetkov–book-of-abstracts.pdf
Velikost:895.33KB
Format:application/pdf
Ime:Plakat-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:1.36MB
Format:application/pdf
Opis
Šola kot izobraževalna institucija in močna državna instanca, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju narodne zavesti in (samo)podobe učencev, z različnimi mehanizmi katalizira družbeno in (kulturno)politično dogajanje. Eden teh mehanizmov je, tako teza pričujočega prispevka, tudi pouk književnosti, ki je potekal v okviru ur nemščine in slovenščine na klasičnih oz. humanističnih gimnazijah na Slovenskem. V središču raziskave sta klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru, selektivno pa so upoštevane tudi druge gimnazije, ki so jih obiskovali slovenski učenci. Na podlagi empiričnega gradiva, letnih šolskih poročil/izvestij oz. Jahresberichte, ki so izhajali od gimnazijske reforme leta 1849 do razpada monarhije leta 1918, prispevek proučuje, kako se je domoljubnost izražala – in privzgajala – v okviru šolskih in maturitetnih spisov ter obveznega čtiva, kakšne podobnosti oz. razlike zaznamujejo pouk slovenščine in nemščine na izbranih gimnazijah, v kakšnem razmerju sta bili ožja in širša domovina ter kateri avtorji, literarna dela in citati so pri tem odigrali odločilno vlogo.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37451
    • naslov
      • Domovinska vzgoja pri gimnazijskem pouku književnosti na Slovenskem v času Avstro-Ogrske (od 1867 do 1918)
      • Patriotic Education in Literature Lessons in Slovenian Secondary Schools in the Time of the Austro-Hungarian Empire (1867 – 1918)
    • ustvarjalec
      • Irena Samide
    • soavtor
      • Klaudija Sedar (mod.)
    • predmet
      • domovinska vzgoja
      • izvestja
      • pouk književnosti
      • klasična gimnazija
      • maturitetni spisi
      • Avstro-Ogrska
      • homeland education
      • annual school reports (Izvestja)
      • literature lessons
      • classical secondary school
      • matriculation essays
      • Austro-Hungary
    • opis
      • Šola kot izobraževalna institucija in močna državna instanca, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju narodne zavesti in (samo)podobe učencev, z različnimi mehanizmi katalizira družbeno in (kulturno)politično dogajanje. Eden teh mehanizmov je, tako teza pričujočega prispevka, tudi pouk književnosti, ki je potekal v okviru ur nemščine in slovenščine na klasičnih oz. humanističnih gimnazijah na Slovenskem. V središču raziskave sta klasični gimnaziji v Ljubljani in v Mariboru, selektivno pa so upoštevane tudi druge gimnazije, ki so jih obiskovali slovenski učenci. Na podlagi empiričnega gradiva, letnih šolskih poročil/izvestij oz. Jahresberichte, ki so izhajali od gimnazijske reforme leta 1849 do razpada monarhije leta 1918, prispevek proučuje, kako se je domoljubnost izražala – in privzgajala – v okviru šolskih in maturitetnih spisov ter obveznega čtiva, kakšne podobnosti oz. razlike zaznamujejo pouk slovenščine in nemščine na izbranih gimnazijah, v kakšnem razmerju sta bili ožja in širša domovina ter kateri avtorji, literarna dela in citati so pri tem odigrali odločilno vlogo.
      • School as an educational institution and a oiwerful state instance, which has an important role in the shaping of national consciousness and (self-)image of students, with different mechanisms catalyzes the social and (cultural)political developments. One of these mechanisms are literature lessons within German and Slovenian lessons at classical or humanistic secondary schools in Slovenia. In the heart of the research are the classical secondary schools in Ljubljana and Maribor, but other secondary schools attended by Slovenian students are also taken into account. On the basis of empirical material, the annual school reports (Izvestja or. Jahresberichte), which were issued from the secondary school reform in 1849 until the collapse of the monarchy in 1918, the contribution examines how patriotism was expressed in school essays and mandatory literature, what similarities or differences mark Slovenian and German lessons at selected secondary schools, what was the relation between the narrower and the wider homeland and which authors, literary works and quotes played a decisive role in this.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2016
      • 30. 09. 2016
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd