Prispevek analizira vlogo učbenika v sodobnem poučevanju zgodovine na slovenskih šolah. Sodobni pouk zgodovine zahteva, da so učenci pri pouku aktivni, sodelujejo in razmišljajo, kar pa učitelji največkrat dosegajo s tem, da uporabljajo dodatno gradivo (npr. delovne liste, elektronske prosojnice itd.), ki omogočajo učencem, da so resnično aktivni, delajo lastne zapiske, zapisujejo analize virov, rešujejo probleme ... Prispevek se torej v prvem delu osredotoča na vlogo in pomen učbenika v sodobnem poučevanju zgodovine. Dejstvo je, da se zgodovinski učbeniki uporabljajo povsod po svetu, vendar pa obstajajo velike razlike v načinu, kako so sestavljeni, njihovem pedagoškem razumevanju ter v izboru gradiva, ki je njihov sestavni del. Ne glede na to pa se vsi učitelji soočajo z vprašanjem, kako uporabljati učbenike pri svojem poučevanju. V nadaljevanju prispevek analizira značilnosti kvalitetnega učbenika za zgodovino, elemente, ki zagotavljajo kvaliteto in predstavi, kdo so akterji, ki bi morali zagotavljati kvaliteto učbenika.