Vojaški vrh in politiki v drugi Jugoslaviji so se zelo radi pohvalili, da sodi Jugoslavija med majhno število držav, ki imajo lastno obrambno vojaško politiko, doktrino in strategijo. Skladno s tem je imela Jugoslavija tudi popolnoma razvit sistem vojaškega šolstva, v katerem so šolali kadre za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Da bi razumeli sistem vojaškega šolstva v SFRJ, moramo spoznati vsaj temeljne elemente njegove razvojne poti. Na splošno lahko trdimo, da je imel povojni razvoj jugoslovanskega vojaškega šolskega sistema pomembna obeležja kontinuitete in stabilnosti, s poglobljeno analizo pa lahko ugotovimo, da so imela posamezna obdobja, odvisno od sprememb, ki so se zgodile v osnovnih opredelitvah, manjše ali večje posebnosti. Prispevek bo prikazal šolsko pot mladih (načeloma med štirinajstim in dva do štiriindvajsetim letom starosti) fantov in tudi deklet, ki so želeli postati podoficirji ali oficirji in so bili, kot so pogosto sami dejali, podmladek, armade »slavne«.