Razprava obravnava delovanje Katoliške akcije, cerkvene organizacije laiškega apostolata, v lavantinski škofiji med letoma 1929 in 1941. Škofijski Katoliški akciji sta najgloblji pečat dala lavantinska škofa Andrej Karlin (1923–1933) in Ivan Jožef Tomažič (1933–1949). Obema je Katoliška akcija predstavljala poglavitno sredstvo za organiziranje vernikov in verski preporod škofije. Katoliška akcija se je v ljubljanski in lavantinski škofiji razvijala enotno, o čemer v prvi vrsti pričuje dvakratno uspešno usklajevanje njenih pravil na najvišji škofijski ravni, vendar je med vodstvi obeh škofijskih Katoliških akcij prišlo do sporov zaradi vprašanja avtoritete nad njenimi lastnimi organizacijami. Kljub konceptualni nedorečenosti in počasnejši organizacijski rasti v primerjavi s Katoliško akcijo v ljubljanski škofiji je v lavantinski škofiji Katoliška akcija spodbudila vključevanje laikov v apostolat Cerkve in prenovo cerkvene pastorale.