Avtor predstavlja politične razmere v župniji Sora v začetku 20. stoletja, ki so privedle do spora, v katerega sta se zapletla škof Anton Bonaventura Jeglič in sorški župnik Anton Berce. Konec oktobra 1905 se je škof odločil, da Berceta premesti s Sore nazaj v Boštanj. Ko naj bi 30. oktobra Berce župnijo predal administratorju, so to župniku naklonjeni domačini hoteli preprečiti in prišlo je do krvavih dogodkov. Orožniki, ki so spremljali primopredajo, so namreč s silo nastopili proti zbrani množici, aretirali dva udeleženca protesta in enega od njiju hudo ranili. Oba sta bila po odmevnih sodnih procesih leta 1907 obsojena na zaporne kazni. Berce je bil po tem upokojen in je bil v letih 1907–1914 tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda. V času volitev leta 1911 je javno nastopal za Narodno napredno stranko, za kar ga je škof suspendiral od vseh cerkvenih opravil. Suspenz je trajal do konca leta 1914, ko se je Berce škofu opravičil.