Članek obravnava povezanost medicine z državo na primeru zatiranja socialne bolezni – tuberkuloze, ki je bila med Slovenci do šestdesetih let 20. stoletja širši družbeni problem. Razširjenost tuberkuloze pogojujejo specifične okoliščine, ki so (bile) značilne za zgodnjo kapitalistično produkcijo, prav tako njen padec oz. njeno življenjsko krivuljo pogojujejo spremembe znotraj produkcijskih odnosov. Med Slovenci je bila tuberkuloza skoraj pol stoletja vodilna po umrljivosti. Ker Slovenija ni bila tipična industrijska dežela, je imela tuberkuloza vrhunec ob prelomu 19. v 20. stoletje, ko so v razvitih deželah že beležili njen padec, pri nas pa je gospodarska nerazvitost, pomanjkljiva zdravstvena organizacija in neprosvetljenost prebivalstva zadrževala visoko umrljivost za tuberkulozo. V politično turbulentnem času, ki ga je živela Slovenija v 20. stoletju, je protituberkulozni boj do druge svetovne vojne prejemal minimalno podporo vsakokratne oblasti in temeljil na dobrodelnosti in zasebni pobudi, po vojni pa dobil močno podporo države, kar je pospešilo zajezitev bolezni.