V hetitskih klinopisnih besedilih iz druge polovice 13. stoletja pr. n. š. so nekatere besede označene s posebnimi znaki, ki se imenujejo glosni klini. Na osnovi opažanja, da mnoge besede z glosnimi klini označujejo stvari, ki so predmet tabuja že od indoevropskega prajezika dalje, ostale pa so v tesni zvezi s hetitsko ideologijo, lahko s precejšnjo verjetnostjo domnevamo, da je nenadna uvedba glosnih klinov v hetitskih besedilih del širše ideološke reforme, ki je zajela tudi jezik. Dokaz za to je dejstvo, da se mnoge besede z glosnimi klini nanašajo na nesprejemljivo vedenje, ki je v kontekstu označenih besed večkrat tudi izrecno prepovedano.