Slovenski prostor je na strateško izredno občutljivem območju, zato nas ne presenečajo težnje velikih sil, da bi na tem prostoru nadzirale omenjene poti. Med obema svetovnima vojnama so se ta prizadevanja še okrepila, zlasti v drugi polovici 30. let 20. stoletja, še bolj pa po anšlusu, ko je dobila Kraljevina Jugoslavija za sosedo nacistično Nemčijo. Vojska Kraljevine Jugoslavije je bila prisiljena sprejemati več ukrepov za povečanje bojne pripravljenosti države, ki pa so se na koncu izkazali kot neučinkoviti. V svojem prispevku je avtor analiziral te ukrepe, opisal vojaško organiziranost v Kraljevini Jugoslaviji s poudarkom na območju Dravske banovine in prikazal enega najpomembnejših ukrepov, ki je pustil svoj pečat na Slovenskem, sistem utrdb na meji, ki se je vtisnil v slovenski zgodovinski spomin z imenom Rupnikova linija.