20. stoletje je tudi Slovencem prineslo burne čase. Doživeli smo tri vojne, štiri zaporedne države in nekaj vzporednih, pa dvakrat preskok v diametralno nasprotna si politična in gospodarska sistema. Vse to se je seveda poznalo tudi na kulturni ravni. Na starodavni srednjeevropski podlagi so izstopali vplivi zdaj enega zdaj drugega sosednjega ali bolj oddaljenega kulturnega okolja. Zelo neposredno je mogoče slediti tem menjavam skozi razvoj stanovanjske kulture, predvsem pohištva. V sto letih se je korenito spremenila struktura naročnikov in kupcev. Ob manj zahtevni večini prej kmečkega prebivalstva in malomeščanstva, zdaj delavstva, je maloštevilno plemstvo in številčnejše premožno meščanstvo kot glavni nosilec kulture nadomestil širši sloj izobražencev. Kot snovalci pohištva so se obrtnim mojstrom in absolventom srednjih tehnično-oblikovnih šol v večjem številu pridružili univerzitetno izobraženi arhitekti in drugi.