Referat poskuša pokazati razvoj političnega katolicizma v Evropi, v katerem ob koncu 19. stoletja prevlada krščansko-socialna smer, in njegovo sprejemanje na Slovenskem v obliki krščansko-socialnega gibanja Janeza Evangelista Kreka. Nadalje razloži in analizira razvoj političnega katolicizma oziroma krščansko-socialnega gibanja v Evropi med obema vojnama, ki se pod vplivom treh totalitarizmov in krize liberalne demokracije diferencira v tri smeri: neko tradicionalno, krščansko-socialno, zavezano encikliki Rerum novarum; na levičarsko krščansko-socialistično, ki se pravzaprav izloča iz političnega katolicizma in prehaja na socialistične poglede; na desno regresivno voluntaristično korporativistično, ki postaja podobna fašističnim socialnim pogledom. Vse tri smeri so imele svoje posnemovalce tudi na Slovenskem. Najbolj izvirna smer je slovenski krščanski socializem, kije v vsenarodnem merilu dosegel največji obseg med vsemi evropskimi narodi inje šel v svojih pogledih in politični poti najbolj na levo, ko je skupaj s komunisti leta 1941 ustanovil Osvobodilno fronto.