logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Vloga Bogumila Vošnjaka v prvi svetovni vojni in neposredno po njej


Soavtor(ji):Jure Volčjak (odg. ur.), Barbara Žabota (teh. ur.), Lucija Krznar (lekt.), Alenka Hren (prev.), Wolfgang Zitta (prev.), Tina Arh (foto.)
Leto:2014
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleksandra Gačić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:arhivi_2014-2_internet.pdf
Velikost:6.33MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica v prispevku obravnava delovanje Bogumila Vošnjaka med prvo svetovno vojno, ko je kot neutruden član deloval v Jugoslovanskem odboru. S prispevkom skuša osvetliti ključne trenutke njegovega delovanja, saj je bil kot eden najbolj prepoznavnih Slovencev začetka 20. stoletja dolgo časa zamolčan v slovenskem zgodovinopisju. Ne le da je svet opozarjal na mali narod Slovencev, temveč je usodo slednjih zapečatil tudi kot edini slovenski podpisnik Krfske deklaracije julija 1917. Njegova prizadevnost ga je vodila v ZDA, kjer je rojake skušal pridobiti za jugoslovansko idejo, po vojni pa je bil kronan z mestom generalnega sekretarja delegacije Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu in mestom izrednega poslanika v Pragi. Zatem dodeljene funkcije niso več imele tako velikega pomena in Vošnjak je po dokončnem odhodu v ZDA po drugi svetovni vojni nekako utonil v pozabo.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/35067
    • naslov
      • Vloga Bogumila Vošnjaka v prvi svetovni vojni in neposredno po njej
      • The Role of Bogumil Vošnjak during the Great War and in the Years Immediately After It
      • Die Rolle von Bogumil Vošnjak im Ersten Weltkrieg und unmittelbar danach
    • ustvarjalec
      • Aleksandra Gačić
    • soavtor
      • Jure Volčjak (odg. ur.)
      • Barbara Žabota (teh. ur.)
      • Lucija Krznar (lekt.)
      • Alenka Hren (prev.)
      • Wolfgang Zitta (prev.)
      • Tina Arh (foto.)
    • predmet
      • Bogumil Vošnjak
      • prva svetovna vojna
      • Jugoslovanski odbor
      • Londonski pakt
      • Krfska deklaracija
      • pariška mirovna konferenca
      • Bogumil Vošnjak
      • World War I
      • Yugoslav Committee
      • Treaty of London
      • Corfu Declaration
      • Paris Peace Conference
    • opis
      • Avtorica v prispevku obravnava delovanje Bogumila Vošnjaka med prvo svetovno vojno, ko je kot neutruden član deloval v Jugoslovanskem odboru. S prispevkom skuša osvetliti ključne trenutke njegovega delovanja, saj je bil kot eden najbolj prepoznavnih Slovencev začetka 20. stoletja dolgo časa zamolčan v slovenskem zgodovinopisju. Ne le da je svet opozarjal na mali narod Slovencev, temveč je usodo slednjih zapečatil tudi kot edini slovenski podpisnik Krfske deklaracije julija 1917. Njegova prizadevnost ga je vodila v ZDA, kjer je rojake skušal pridobiti za jugoslovansko idejo, po vojni pa je bil kronan z mestom generalnega sekretarja delegacije Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu in mestom izrednega poslanika v Pragi. Zatem dodeljene funkcije niso več imele tako velikega pomena in Vošnjak je po dokončnem odhodu v ZDA po drugi svetovni vojni nekako utonil v pozabo.
      • This paper discusses the work of Bogumil Vošnjak during World War I and his very active role as a member of the Yugoslav Committee. Although one of the most established Slovenians at the start of the 20th century, little was known about him in Slovenian historiography for a number of years, which is why the author here aims to shed light on some of the key events of his work. Not only did he draw attention of the world to our small nation, but he also sealed its faith by being the only Slovenian signatory to the Corfu Declaration in July 1917. His diligence led him to the United States of America where he propagated the Yugoslav idea among his compatriots. After the war, he was appointed secretary- general of the delegation of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes at the Paris Peace Conference and also served as ambassador extraordinary in Prague. His subsequent duties were not of such great importance, and after his permanent move to the United States after World War II, he somewhat fell into oblivion.
      • Das Interesse für die Politik und das internationale Geschehen sowie die Idee der Vereinigung der Südslawen waren bei Bogumil Vošnjak bereits in seinen Studentenjahren stark ausgeprägt. Als junger Doktor der Rechtswissenschaft an der Zagreber Universität fand er sich bald im Strudel der Weltereignisse, die der Erste Weltkrieg mit sich brachte. Aus eigenem Antrieb emigrierte er nach Europa und bemühte sich um ein Treffen mit Ante Trumbić, der ihm bald eine Mitarbeit im Jugoslawischen Ausschuss anbot. Dieser war mit vereinten Kräften der Südslawen aus der Habsburger Monarchie gebildet worden, um sich so dem italienischen, mit dem Londoner Abkommen verbundenen Machtstreben leichter widersetzen und am Zusammenschluss der Südslawen aus Österreich-Ungarn zu einem gemeinsamen Staat der Serben, Kroaten und Slowenen mitwirken zu können. Vošnjaks Bemühen war die ganze Zeit darauf gerichtet, die Weltöffentlichkeit auf die Lage der Südslawen und vor allem auf das Schicksal des Küstenlandes (Primorje) aufmerksam zu machen. Seine Bemühungen trugen Früchte, und im Sommer 1917 war er als einziger slowenischer Unterzeichner der Deklaration von Korfu zugegen. Er erwirkte auch eine Agitation in den USA, wo er vor allem die slowenischen Emigranten für einen gemeinsamen Staat zu begeistern versuchte, der nach dem Krieg als Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen gebildet wurde. Aufgrund seiner Bemühungen in der Kriegszeit fiel ihm die ehrenvolle Aufgabe zu, den Staat in Paris als Generalsekretär der Friedensdelegation des Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen zu vertreten. Die Erkenntnisse und Forschungsergebnisse zu Vošnjaks Leben und Wirken vor allem während des Großen Krieges und danach basieren in erster Linie auf dem im Archiv der Republik Slowenien und im Archiv Studia Slovenica aufbewahrten Archivmaterial. Vošnjaks Nachlass ist sehr reichhaltig und befindet sich im Archiv der Republik Slowenien, im Archiv Studia Slovenica und im Archiv Jugoslawiens in Belgrad sowie im Museum Velenje. In ausreichendem Maße sind ebenso einheimische und ausländische Fach- und Erinnerungsliteratur sowie Zeitungen und Zeitschriften aus der Zeit seines Wirkens vorhanden. Eine wichtige Quelle für das Studium seines Lebens stellen das von Vladimir Kološ bereits veröffentlichte Tagebuch aus dem Ersten Weltkrieg und Vošnjaks veröffentlichte Erinnerungen an den Ersten Weltkrieg und die ersten zehn Jahre des Bestehens des Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen dar.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd