Med številnimi slovenskimi vojaki, ki so se med prvo svetovno vojno znašli v
ruskem vojnem ujetništvu, je bil tudi Josip Košir (1872–1948), posestnik in
mlinar iz Škofje Loke. Bil je vpoklican že ob prvi mobilizaciji, star 42 let, in
skupaj z ljubljanskim 27. domobranskim pehotnim polkom poslan na vzhodno
bojišče, kjer je bil v prvih bojih pri Lembergu (Lvovu) tudi zajet. Prispevek
na podlagi njegove zapuščine in drugih virov oriše Josipovo težko izkušnjo
ruskega ujetništva med letoma 1914 in 1920 ter dolgo pot v domovino.