S pojmom »zgodovina filmskega amaterizma« ali z dilemo, kam naj bodo uvrščeni začetki slovenskega filma, kot so filmski zapisi dr. Karla Grossmanna (1864–1929) kot Odhod od maše, Sejem v Ljutomeru, Na domačem vrtu (pred 1. svetovno vojno leta 1905) ali Ravnikov film V kraljestvu Zlatoroga (1931) in Delakove Triglavske strmine (1932) oz. kakovostnih filmskih predstavitev slovenske krajine in ljudi Vladimirja Cizlja pred 2. svetovno vojno, se filmski amaterji (eksperimentalisti) v času 60. in 70. let prejšnjega stoletja nismo ukvarjali, ker se v teoretske razprave o razločevanju med profesionalnim filmom (predvajanim v kinodvoranah), televizijskim in amaterskim filmom nismo dovolj vključevali, saj nam je bil film (kot longitudinalna slika s svojo imanentno substanco in svobodo v izrazu) kot individualnim praktikom preprosta danost takoj, ko so se na trgu za dostopno ceno pojavili 8-milimetrske filmske kamere (oz. 2x 8 mm) in super 8-milimetrski obračilni trak in projektorji. Splošno občinstvo nas ni zanimalo, organizacijska oblika je bila Ljudska tehnika, njena naloga pa je bila mladino in starejše tehnično izobraziti...