/
Serijske publikacije
/
Arhivi
Miroslav Premrou, Della patria di s. Girolamo
Avtor(ji):Rafko Valenčič
Soavtor(ji):Jure Volčjak (odg. ur.), Barbara Žabota (teh. ur.), Eva Blumauer (lekt.), Alenka Hren (prev.), Wolfgang Zitta (prev.), Tina Arh (foto.)
Leto:2014
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2014, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:sv. Hieronim, Stridon, rojstni kraj, dalmatinska domneva, M. Premrou, panonska domneva, prepis besedila, Scuola Cattolica, St. Jerome, Stridon, birth place, Dalmatian theory, Miroslav Premrou, transcription of the text, Scuola Cattolica
Avtorske pravice:
To delo avtorja Rafko Valenčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:arhivi_2014-1_internet.pdf.pdf
Velikost:8.09MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file18350
Opis
Razprava Miroslava Premroua (1873–1944) sodi med besedila, ko so (bila)
slovenski javnosti manj dostopna. Primerno je, da jo lahko beremo in študiramo
v izvirnem besedilu. Sv. Hieronim (347–420), cerkveni učitelj, znan predvsem
kot prevajalec Svetega pisma iz izvirnih jezikov (hebrejskega, grškega,
aramejskega) v latinščino (znano pod imenom Vulgata), je »naše gore list«,
rojen verjetno na slovenskem Krasu. To domnevo dokazuje tudi M. Premrou
v svoji razpravi, v kateri tako kot drugi priznani raziskovalci Hieronimovega
rojstnega kraja Stridona (F. Cavallera, A. Vaccari, R. Rogošić, F. K. Lukman, M.
Suić in drugi) zavrača trditve arheologa Frana Bulića (1846–1934), ki je zagovarjal
»dalmatinsko domnevo«, ter išče odgovor v Hieronimovih besedilih
in njihovih primerjavah.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/35043
- naslov
- Miroslav Premrou, Della patria di s. Girolamo
- ustvarjalec
- Rafko Valenčič
- soavtor
- Jure Volčjak (odg. ur.)
- Barbara Žabota (teh. ur.)
- Eva Blumauer (lekt.)
- Alenka Hren (prev.)
- Wolfgang Zitta (prev.)
- Tina Arh (foto.)
- predmet
- sv. Hieronim
- Stridon
- rojstni kraj
- dalmatinska domneva
- M. Premrou
- panonska domneva
- prepis besedila
- Scuola Cattolica
- St. Jerome
- Stridon
- birth place
- Dalmatian theory
- Miroslav Premrou
- transcription of the text
- Scuola Cattolica
- opis
- Razprava Miroslava Premroua (1873–1944) sodi med besedila, ko so (bila) slovenski javnosti manj dostopna. Primerno je, da jo lahko beremo in študiramo v izvirnem besedilu. Sv. Hieronim (347–420), cerkveni učitelj, znan predvsem kot prevajalec Svetega pisma iz izvirnih jezikov (hebrejskega, grškega, aramejskega) v latinščino (znano pod imenom Vulgata), je »naše gore list«, rojen verjetno na slovenskem Krasu. To domnevo dokazuje tudi M. Premrou v svoji razpravi, v kateri tako kot drugi priznani raziskovalci Hieronimovega rojstnega kraja Stridona (F. Cavallera, A. Vaccari, R. Rogošić, F. K. Lukman, M. Suić in drugi) zavrača trditve arheologa Frana Bulića (1846–1934), ki je zagovarjal »dalmatinsko domnevo«, ter išče odgovor v Hieronimovih besedilih in njihovih primerjavah.
- The dissertation by Miroslav Premrou (1873-1944) is a text that has (up to now) been less available to the Slovenian public, and it seems appropriate that we are now able to read and study it in its original. St. Jerome (347-420), a Latin Doctor of the Church, best known for his translation of the Bible from original languages (Hebrew, Greek, Aramaic) into Latin (known as the Vulgate), was probably born somewhere in the Slovenian Karst. Miroslav Premrou attempts to prove this theory in his dissertation in which he follows the example of other prominent researchers trying to locate St. Jerome’s birth place of Stridon (researchers such as F. Cavallera, A. Vaccari, R. Rogošić, F. K. Lukman, M. Suić and others) and rejects the claims of archaeologist Fran Bulić (1846-1934), who spoke in favour of the »Dalmatian theory«. To prove his theory, Premrou seeks answers in St. Jerome’s texts and their comparisons.
- Im Jahr 1920 feierte die christliche Welt das 1500. Todesjahr des hl. Hieronymus (347–420), des Kirchenlehrers der ersten Jahrhunderte und Bibelübersetzers. Die Forschung – Historiker, Archäologen und Theologen – ist sich noch heute nicht einig, wo sein Geburtsort Stridon liegt, den Hieronymus selbst nur in seinem Werk De viris illustribus erwähnt, wo er die Lage von Stridon an der Grenze zwischen Dalmatien und Pannonien angibt: »Hieronymus, patre Eusebio natus, oppido Stridonis, quod, a Gothis eversum, Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinum fuit.« Der kroatische Archäologe F. Bulić (1846–1934) veröffentlichte Ende des 19. Jahrhunderts eine Abhandlung, in der er unter Berufung auf (umstrittene) archäologische Funde in der Seilschaft Petković – Alacević die damalige dalmatinische Herkunft von Hieronymus (Raum Glamoč – Grahovo) bestätigt und rechtfertigt. Demgegenüber tritt Premrou zusammen mit Autoren des deutschen Kreises auf der Grundlage einer Analyse von Hieronymus‘ Texten (Kommentare zu den Propheten Sophonias, Hosea und Jesaja, Briefe an Heliodorus, Pammachius und Agerocius, Chroniken) und der Methode der Komparatistik für eine pannonische Herkunft ein. In diesem Zusammenhang führt Premrou die Verwendung der Namen an (Dalmatia, dalmata, dalmati, Pannonia, pannones, Ilyrici), die dieselben geographischen Gebiete in einem weiteren oder anderen Umfang als heute bezeichneten. Einen besonderen Stellenwert schreibt Hieronymus den Kontakten zu den ehemaligen christlichen Zentren Aquileja und Emona zu. Ins Erstere schickt er seinen Bruder Paulinianus, der aus Palästina kommt, um den Nachlass nach den Goteneinfällen zu ordnen, nach Emona schickt er Briefe an Ordensschwestern und an seinen Freund Antonius. Er vergisst auch nicht, die zwar bescheidene Überlieferung dieser Orte anzuführen. Premrou schließt seine Abhandlung mit einer Rechtfertigung der »pannonischen« Vermutung: Stridon liegt in der Nähe von Ljubljana, an der ehemaligen Grenze zwischen Dalmatien und Pannonien.
- založnik
- Arhivsko društvo Slovenije
- datum
- 2014
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd