Italijanski okupator je ob kršitvi načel mednarodnega
prava na primeru interniranj Slovencev
ob izpustih iz koncentracijskih taborišč
uporabljal naslednje metode: vabljenje internirancev
k sodelovanju, priporočila, osebne
zveze, podkupovanje ter namerno počasnost
pri reševanju vlog. Pri tem je izrabljal tudi
podporo dela Slovencev in njihovo notranjo
razdvojenost, saj je omogočal predčasno izpustitev
na prostost tistim posameznikom, ki so bili
pripravljeni nato vstopiti v enote Prostovoljne
protikomunistične milice.