Avtor v prispevku prikaže odnos med Rimskokatoliško
cerkvijo (RKC ) in Kraljevino Jugoslavijo
skozi proces urejanja pravnega statusa
RKC do izbruha t. i. konkordatske krize leta
1937, s čimer je bila zaustavljena ratifikacija
konkordata. Z vpogledom v diplomatske vire o
usklajevanju jugoslovanske vlade pri »zadnjem«
predlogu konkordata (1935) avtor opozori na
»sporna« vprašanja, ki so sprožala nezadovoljstvo
tudi leta 1937. Nerešene točke so se dotikale
vprašanj političnega vpliva in moči, položaja
različnih narodnosti in verskih skupnosti ter
kanonskega in ustavnega prava.