V obdobju med 1861 in 1864 je bila politična vloga srbske kneževine v diplomatskih pogajanjih o ustanovitvi balkanske vojaške in politične zveze, ki je bila uperjene proti osmanskemu cesarstvu, odločilenega pomena za dokončno oblikovanje Zveze med letoma 1866 in 1868. Srbija ni bila zgolj pobudnik, pač pa tudi najbolj zagreta udeleženka v zapletenih diplomatskih prizadevanjih za njeno ustanovitev. Končni politični cilj Zveze je bila zmaga nad Turki in povojna priključitev vseh pokrajin v turškem cesarstvu, ki so bile poseljene s srbskim prebivalstvom. Čeprav zaradi potencialnega negativnega vpliva na balkanske notranje in zunanje zadeve načrt ni bil realiziran vse do leta 1912/1913, so bila diplomatska prizadevanja v omenjenem obdobju ključnega pomena zanj. Članek se osredotoča prvenstveno na vprašanje teritorialne delitve ozemlja, ki je bilo poseljeno z albanskim prebivalstvom, med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo. Ključne diplomatske in politične aktivnosti balkanskih zaveznic so se odvijale na ozemlju ožje Albanije, Epira, Makedonije in Kosova in Metohije.