Na slikoviti legi na vzpetini nad Savo stoji grad Rajhenburg, ki ga ob stavbnozgodovinskih kvalitetah odlikuje
tudi imenitna renesančna poslikava v trikotni sobani v prvem nadstropju vzhodnega trakta. Ta predstavlja eno
izmed redkih ohranjenih prič profanega stenskega slikarstva na Slovenskem iz obdobja 16. stoletja. Obsega
poslikavo vseh sten kot tudi nišo ob oknu na severni steni. V manjšem okenskem prostoru nasproti vhoda sta komaj
razpoznavna prizora iz Kristusovega pasijona, Zadnja večerja in Kristus na Oljski gori. Poslikava na severni
steni kaže skupino štirih personifikacij krščanskih kreposti – Iustitia, Fortitudo, Spes, Temperantia. Na zahodnem
delu severne stene je skupina treh dvorjanov, levo od skupine pa še bradati mož. Na južni steni sta ločena prizora,
Suzana iz Danijelove knjige in domnevna Salamonova sodba. Slogovno so freske delo enega od slikarjev iz
delavnice mojstra, ki je leta 1526 poslikal cerkev v Marija Gradcu in datirajo v čas tretjega desetletja 16. stoletja.