Na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo pozidani grad
Rajhenburg je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. Nastal je v prvi
polovici 12. stoletja oziroma pred letom 1141. V poznem 12. stoletju, v 13. stoletju in v prvi tretjini 16. stoletja so
prvotno stavbno zasnovo razširili in ji dodali zelo kakovostno oblikovane nove arhitekturne sestavine, med
katerimi izstopa zlasti romanska kapela. V zgodnjem 17. stoletju, v obdobju baroka, v poznem 19. stoletju in po
letu 1941 so grad prezidali, vendar pri tem niso bistveno spremenili med 12. in 16. stoletjem izoblikovane
zasnove. Med 17. in 19. stoletjem so grajski kompleks razširili z velikim vrtom in pristavo. Sestavni del grajskega
kompleksa je tudi dvorec Turn ob sotočju Brestanice in Save, ki je nastal v 12. ali 13. stoletju kot bivališče
gradiščanov. Sedanjo podobo je stavba dobila zlasti s širitvami in prezidavami v 16., 17. in 18. stoletju. Prispevek
analizira in kritično vrednoti doslej zbrane podatke v zvezi z arhitekturno zgodovino gradu ter jih dopolnjuje s
številnimi novimi spoznanji.