Kmečko prebivalstvo v jugovzhodnih Brdih je glede na lastništvo zemlje spadalo v različne statusne skupine.
Slednjim je bila lastna tudi bivanjska višina, ki je bila vidna v velikosti stanovanjske hiše, s čimer je bilo povezano
število prostorov in njihova oprema, ter v diferenciaciji gospodarskih poslopij. V predmarčnem obdobju je bil za
kmeta v Brdih še tako majhen predmet trajna dobrina, zato je bilo lastništvo in uporaba luksuznih predmetov, kot
so ura, postelja in jedilni pribor, izrazit pokazatelj višjega socialnega statusa. Vse to lahko za 1. polovico 19.
stoletja preučujemo z analizo gradiva zapuščinskih razprav, ki vsebuje tudi inventarne popise premoženja
umrlega.