logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Novošaleško perutninarstvo Velenje M. A. Gr. Herberstein

»Najboljša bela kokoš je dala na leto 264, najboljša rjava pa 251 jajc.«
Avtor(ji):Špela Poles
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Andrej Sušjan (prev.), Mina Černe (prev.), Miha Preinfalk (prev.), Stanislav Južnič (prev.), Irena Bruckmüller (prev.)
Leto:2013
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2013, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Novošaleško perutninarstvo, kokošjereja, Novi Šalek, vila Herberstein, štajerska kokoš, Velenje, 20. stoletje, Novošaleško perutninarstvo, hen farming, Novi Šalek, Herberstein, Herberstein villa, Styrian hen, Velenje, Šalek Valley, 20th century
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Špela Poles je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika-2013_1.pdf
Velikost:19.19MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file18347
Odpri
Prenesi
Opis
V članku so poleg prostorskega in časovnega konteksta ter kratkega opisa razmer v perutninarski panogi predstavljena novoodkrita dejstva in spoznanja o obstoju »Novošaleškega perutninarstva Velenje M. A. Gr. Herberstein«, kot se je uradno reklo podružničnemu zavodu za vzrejo perutnine, ki ga je ustanovila in vodila Marija Ana grofica Herberstein in Proskau na svojem posestvu v Velenju v začetku dvajsetih let 20. stoletja do propada desetletje kasneje. Grofica Herberstein je ustanovila podjetje na strokovnih temeljih in delovala po znanstvenih načelih, z glavnim ciljem vzrediti iz štajerske kokoši prvovrstno pleme, po nesnosti mnogo boljše od navadne kmečke štajerske kokoši, ter s tem doseči čim večjo dobičkonosnost. Grofičin zavod je deloval v razmerah skokovitega napredka perutninarske panoge. Novošaleško perutninarstvo si je v kratkem času pridobilo velik ugled doma in v tujini. Kokošja kuga, ki je v začetku tridesetih let prizadela večino perjadi v obratu, naj bi prekinila grofičina prizadevanja in obetavno dejavnost. Danes o tem pričajo stare fotografije, nekateri dokumenti in ostanki temeljev zgradb.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/34967
    • naslov
      • Novošaleško perutninarstvo Velenje M. A. Gr. Herberstein
      • »Najboljša bela kokoš je dala na leto 264, najboljša rjava pa 251 jajc.«
      • Novošaleško perutninarstvo Velenje M. A. Gr. Herberstein
      • »The best white hen laid 264 eggs per year and the best brown hen laid 251.«
      • Die Geflügelfarm von M. A. Gräfin Herberstein in Novi Šalek bei Velenje
      • »Die beste weiße Henne legte 264, die beste braune 251 Eier pro Jahr.«
    • ustvarjalec
      • Špela Poles
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Andrej Sušjan (prev.)
      • Mina Černe (prev.)
      • Miha Preinfalk (prev.)
      • Stanislav Južnič (prev.)
      • Irena Bruckmüller (prev.)
    • predmet
      • Novošaleško perutninarstvo
      • kokošjereja
      • Novi Šalek
      • vila Herberstein
      • štajerska kokoš
      • Velenje
      • 20. stoletje
      • Novošaleško perutninarstvo
      • hen farming
      • Novi Šalek
      • Herberstein
      • Herberstein villa
      • Styrian hen
      • Velenje
      • Šalek Valley
      • 20th century
    • opis
      • V članku so poleg prostorskega in časovnega konteksta ter kratkega opisa razmer v perutninarski panogi predstavljena novoodkrita dejstva in spoznanja o obstoju »Novošaleškega perutninarstva Velenje M. A. Gr. Herberstein«, kot se je uradno reklo podružničnemu zavodu za vzrejo perutnine, ki ga je ustanovila in vodila Marija Ana grofica Herberstein in Proskau na svojem posestvu v Velenju v začetku dvajsetih let 20. stoletja do propada desetletje kasneje. Grofica Herberstein je ustanovila podjetje na strokovnih temeljih in delovala po znanstvenih načelih, z glavnim ciljem vzrediti iz štajerske kokoši prvovrstno pleme, po nesnosti mnogo boljše od navadne kmečke štajerske kokoši, ter s tem doseči čim večjo dobičkonosnost. Grofičin zavod je deloval v razmerah skokovitega napredka perutninarske panoge. Novošaleško perutninarstvo si je v kratkem času pridobilo velik ugled doma in v tujini. Kokošja kuga, ki je v začetku tridesetih let prizadela večino perjadi v obratu, naj bi prekinila grofičina prizadevanja in obetavno dejavnost. Danes o tem pričajo stare fotografije, nekateri dokumenti in ostanki temeljev zgradb.
      • In addition to the spatial and temporal context, as well a short description of the situation in poultry farming, the article also presents newly discovered facts and findings about the existence of the »Novošaleško perutninarstvo Velenje M. A. Gr. Herberstein«, as was the official name of the branch poultry establishment founded and run by Maria Anna Countess Herberstein and Proskau at her estate in Velenje in the early 1920s until its demise one decade later. The Countess of Herberstein founded the company on professional grounds and followed scientific principles with the principal aim of producing the finest quality breeding stock of the Styrian hen, better in laying ability than the common farm hen, and thus generate the highest possible profitability. Her establishment operated under the conditions of rapid progress in poultry farming. In a very short period of time the Novošaleško perutninarstvo amassed a strong reputation both at home and abroad. The fowl plague that affected the majority of poultry at the establishment in the early 1930s is said to have put a stop to the countess’s efforts and promising activity. All that remains today are old photographs, some documents and the remnants of the foundations of buildings.
      • Der Ostteil des Šalek-Tales, wo sich heute die Stadt Velenje befindet, war noch in der Zwischenkriegszeit ein agrarisches Gebiet. Hier lebten neben Marktbewohnern und Bauern auch einige Adelsfamilien, die sich unter anderem mit der Entwicklung fortschrittlicher Formen der Landwirtschaft beschäftigten. 1918 erwarb Maria Anna Gräfin Herberstein und Proskau den Besitz Novi Šalek in Velenje. Ende der 20-er und zu Beginn der 30-er Jahre des 20. Jahrhunderts beschäftigte sie sich mit der Hühnerzucht. Ihr Betrieb war als Filiale des von Dr. Otto Hübner gegründeten Wirtschaftsbetriebes der Hühnerzucht in Mitterndorf an der Fischa in Niederösterreich organisiert. Sie war dessen einzige Niederlassung im Königreich Jugoslawien. Der Betrieb der Gräfin war in einer Zeit aktiv, als sich die Geflügelzucht sprunghaft zu entwickeln begann. Das Unternehmen der Gräfin Herberstein basierte auf fachlicher Grundlage und wurde nach wissenschaftlichen Prinzipien geführt, mit dem Ziel, aus der steirischen Henne eine erstklassige Züchtung zu entwickeln, die hinsichtlich der Legefreudigkeit viel besser sein sollte als die gängige bäuerliche steirische Henne; dadurch sollte sich ein besserer Gewinn erwirtschaften lassen. Die Geflügelzucht aus Novi Šalek erfreute sich bald großen Ansehens im Land und im Ausland. In wenigen Jahren erhielt die Gräfin einige heimische und internationale Preise. Die Hühnerpest, von der angeblich der Großteil des Geflügels im Betrieb betroffen war, soll die Bemühungen der Gräfin und ihre vielversprechende Tätigkeit beendet haben. Seit der zweiten Hälfte der 30-er Jahre existiert in Novi Šalek keine Geflügelzucht mehr. Heute erinnern daran die wenigen alten Fotoaufnahmen, einige Dokumente und die Reste der Grundmauern auf der Wiese vis a vis der neuen Autobusstation in Velenje.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2013
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd