Anton Novačan v zgodovinskem spominu ni zapisan
zgolj kot literat, politik in diplomat, temveč tudi kot človek
mogočne postave ter nemirne narave. Veljal je za uživača in
velikega bohema, njegovi sodobniki pa so radi poudarjali tudi
njegovo nagnjenost k pretepom. Z močjo svojega telesa je v
mladosti branil slovenske nacionalne interese in uveljavljal
svoje politične ideje, sloves vročekrvneža pa je ohranil tudi
v zrelejših letih. Konec leta 1939 je bil glavni akter incidenta
v celjski kavarni Evropa, ki je zaradi družbene pomembnosti
vanj vpletenih ter drugih, tudi narodno-političnih konotacij
končno privedel do sodnega epiloga, obenem pa pri celjskih
družabnih omizjih povzročil dobršno mero zabave, saj so nekateri
najbolj duhoviti kronisti omenjeno zgodbo porogljivo
poimenovali kar »Celjska bitka«.