Socialistična država je otrokom in mladini posvečala posebno pozornost. Poskrbeti je hotela tako za »telo« kot za »dušo«. Po obdobju pomanjkanja v prvih povojnih letih je počasi vzpostavila sistem, ki je večini otrok zagotovil brezplačno zdravljenje, šolanje in precejšnjo stopnjo socialne varnosti. Vzporedno je potekal vzgojni proces s končnim ciljem »zgraditi novega človeka«. Vzgoja v »duhu socializma« se je začela v otroškem vrtcu, nadaljevala predvsem v šoli in pionirski organizaciji, potekala pa je tudi v vseh drugih organizacijah, namenjenih izobraževanju in razvedrilu otrok.