Razprava je razmislek o potrebi po prekinitvi molka o življenju otrok žrtev komunističnega sistema, o strašni izkušnji vojne, izgubah, taboriščih, zaporih, šikaniranju in preganjanju. Osebne travme so se večale z odvzemom možnosti za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev, z negativnim javnim mnenjem, s pritiski na ožjo in širšo družino. Otroštvo pričevalcev je bilo nasilno pretrgano. O preživelih dogodkih, doživljanju in čustvovanju se ni smelo govoriti. Posledice travm in izbrisa spomina segajo vse do danes.