Zapisovalec elaborata franciscejskega katastra je o možeh v Goriških brdih zapisal, da so »podvrženi neverjetnim naporom, kar je vzrok njihovemu dolgemu otroštvu ter kratki življenjski dobi in večina odraslih (moških) ima kilo in upognjen hrbet«. Družba se je zaradi pogoste smrti enega od zakoncev srečevala s kopico mladoletnih otrok brez enega roditelja. Zanje je bil na sodišču vedno določen skrbnik. Pravno gledano je skrbnik za siroto upravljal dediščino, jo preživljal in vzgajal, zato mu je pripadal del dohodka varovančevega premoženja. Za skrbnike mladoletnih z znatno dediščino je ta zadolžitev pomenila finančne ugodnosti. Skrb za otroke iz ubožnih družin zakupnikov pa je bila povezana z reševanjem socialnih vprašanj v okviru sorodstvene oziroma vaške strukture.