Prispevek se osredotoča na dva aspekta preučevanja življenjskih usod otrok »z ekonomskega dna«, tistih, ki niso posedovali nobenega premoženja in so bili odvisni od kolektivnega in individualnega čustvovanja. Tovrstno čustvovanje je bilo povezano tudi z občutkom družbene odgovornosti in recipročnosti posameznikov. Analizirana sta dva vidika odnosa do otrok. Najprej pravni, ki določa splošni položaj otrok, a tudi meje družbene solidarnosti, ki je v tej starostni skupini posebej poudarjena. Sledi rekonstrukcija življenjskih usod skupine revnih otrok – najdenčkov v različnih življenjskih obdobjih. Gre torej za položaj tistih, s katerimi bi najprej in najbolj zlahka dokazovali zgolj črno in v slovenskem prostoru zagotovo najbolj uveljavljeno teorijo na polju odnosov do otroštva in otrok, a katerih življenjske usode kažejo tudi drugačne nianse.