Tako kot v slovenski se je tudi v hrvaški historiografiji
zanimanje za zgodovino žensk ali ≫žensko
zgodovino≪ pojavilo razmeroma pozno, šele
pred nekaj desetletji. Prvotni odpor do takih raziskav
ni temeljil na (sodobnem) mnenju, da izločevanje
raziskav preteklosti žensk iz celote ljudi
ženskam pripenja manjvrednostni pečat, ampak
predvsem na dejstvu, da je tovrstna ≫zahodna≪
historiografija v prvih fazah neredko izražala pretiran
feminizem.