Zaradi težke dostopnosti in pomanjkanja vodotokov za transport lesa Trnovski gozd dolgo ni bil zanimiv za
načrtno gospodarjenje, zato so podatki pred izdelavo prvih gozdnih načrtov z začetkov 18. stoletja zelo revni,
izkoriščanje gozda pa stihijsko. Šele z izgradnjo cest se je stihijsko izkoriščanje do konca 19. stoletja spreminjalo v
vse bolj načrtno gospodarjenje z gozdom, ki se je prav zaradi gospodarnega ravnanja v veliki meri (od 12.000 na
ok. 9.000 ha) ohranil do današnjih dni.