Avtorica na podlagi srednjeveške didaktične
literature (Chevalier de la Tour Landry, Le
Menagier de Paris in Le Livre des Trois Vertus)
popelje bralca v svet vzgoje in izobraževanja
žensk v srednjem veku. Čeprav so začeli nekateri
pisci v poznem srednjem veku zagovarjati potrebo
po izobraženih ženskah, seveda v strogih
mejah družbenega ranga, in so imele pripadnice
višjih slojev ponekod v Evropi na razpolago
celo šole (o obstoju le-teh na našem ozemlju
ni dokazov), je bilo za dekle še vedno veliko
bolj kot branje in pisanje pomembno, da je
odrasla v žensko, ki je bila vešča ročnih del,
šivanja, tkanja, predenja, vezenja, ki je poznala
vse skrivnosti pripravljanja hrane, ki je znala
voditi gospodinjstvo in po potrebi gospodarstvo,
nadzorovati delo na polju in v hlevu in je bila
vešča nege bolnika.