/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino
Trialistični koncepti in alternative v luči primorskega časopisja
Avtor(ji):Igor Ivašković
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Tine Logar (lekt.)
Leto:2012
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:trializem, jugoslovanstvo, habsburška monarhija, Kraljevina Srbija, aneksija Bosne in Hercegovine, balkanske vojne, Edinost, trialism, Yugoslavism, Habsburg Monarchy, Kingdom of Serbia, annexation of Bosnia and Herzegovina, Balkan Wars, Edinost (Unity)
Avtorske pravice:
To delo avtorja Igor Ivašković je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2012-2.pdf
Velikost:8.81MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17235
Opis
Prispevek skozi oči slovenskega časopisja prikazuje, kako so se oblikovali odnosi do ideje o ustanovitvi tretje enote v habsburški monarhiji pred 1. svetovno vojno. Avtor najprej podaja pregled okoliščin, ki so privedle do nastanka trialističnega koncepta v habsburški politični misli, nato analizira odzive političnih skupin v kontekstu dinamičnega dogajanja na Balkanu in na koncu izpostavi ključne razloge za poraz ideje. S poudarkom na perspektivi tržaških Slovencev avtor prikazuje ključne geopolitične dileme, ki so vplivale na spremembo razumevanja trialističnega koncepta. Trializem je namreč v prvi vrsti predstavljal poskus avstrijskega manevra odpravljanja pomanjkljivosti dualistične ureditve in zmanjševanja moči Ogrske na račun južnoslovanske enote. Zaradi tega je ideja v začetku požela odobravanje pri večini Slovencev in Hrvatov, medtem ko so ji bili Madžari, Italijani in Srbi nenaklonjeni. Koncept trializma je predstavljal le eno izmed mnogih bitk v politični vojni različnih konceptov jugoslovanstva, pri čemer sta se soočali katoliška (slovensko-hrvaška) in pravoslavna (srbska) vizija. Poleg tega pa je kristalizacija geografske oblike tretje habsburške enote povzročila tudi neskladja na relacijah Slovenci − Hrvati, liberalci − konservativci ter v odnosih primorskih in kranjskih Slovencev. Neuspehu trialistične ideje je botrovalo pomanjkanje moči njenih snovalcev in prepočasno notranje usklajevanje, končno pa je vsako možnost njegove uresničitve zatrl izid 1. svetovne vojne.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30213
- naslov
- Trialistični koncepti in alternative v luči primorskega časopisja
- Trialist Concepts and Alternatives in the Primorska Region Newspapers
- ustvarjalec
- Igor Ivašković
- soavtor
- Zdenko Čepič (odg. ur.)
- Damijan Guštin (gl. ur.)
- Borut Praper (prev.)
- Tine Logar (lekt.)
- predmet
- trializem
- jugoslovanstvo
- habsburška monarhija
- Kraljevina Srbija
- aneksija Bosne in Hercegovine
- balkanske vojne
- Edinost
- trialism
- Yugoslavism
- Habsburg Monarchy
- Kingdom of Serbia
- annexation of Bosnia and Herzegovina
- Balkan Wars
- Edinost (Unity)
- opis
- Prispevek skozi oči slovenskega časopisja prikazuje, kako so se oblikovali odnosi do ideje o ustanovitvi tretje enote v habsburški monarhiji pred 1. svetovno vojno. Avtor najprej podaja pregled okoliščin, ki so privedle do nastanka trialističnega koncepta v habsburški politični misli, nato analizira odzive političnih skupin v kontekstu dinamičnega dogajanja na Balkanu in na koncu izpostavi ključne razloge za poraz ideje. S poudarkom na perspektivi tržaških Slovencev avtor prikazuje ključne geopolitične dileme, ki so vplivale na spremembo razumevanja trialističnega koncepta. Trializem je namreč v prvi vrsti predstavljal poskus avstrijskega manevra odpravljanja pomanjkljivosti dualistične ureditve in zmanjševanja moči Ogrske na račun južnoslovanske enote. Zaradi tega je ideja v začetku požela odobravanje pri večini Slovencev in Hrvatov, medtem ko so ji bili Madžari, Italijani in Srbi nenaklonjeni. Koncept trializma je predstavljal le eno izmed mnogih bitk v politični vojni različnih konceptov jugoslovanstva, pri čemer sta se soočali katoliška (slovensko-hrvaška) in pravoslavna (srbska) vizija. Poleg tega pa je kristalizacija geografske oblike tretje habsburške enote povzročila tudi neskladja na relacijah Slovenci − Hrvati, liberalci − konservativci ter v odnosih primorskih in kranjskih Slovencev. Neuspehu trialistične ideje je botrovalo pomanjkanje moči njenih snovalcev in prepočasno notranje usklajevanje, končno pa je vsako možnost njegove uresničitve zatrl izid 1. svetovne vojne.
- The following contribution describes the formation of the attitudes towards the idea of establishing a third unit within the Habsburg Monarchy before World War I, as the issue was seen by the Slovenian newspapers. First the author provides an overview of the circumstances leading to the emergence of the trialist concept in the Habsburg political thought, and then he analyses the responses of the political groups in the context of dynamic developments in the Balkans. Finally he underlines the key reasons for the demise of this idea. With an emphasis on the perspective of Trieste Slovenians, the author outlines the key geopolitical dilemmas influencing the changes in the understanding of the trialist concept. As it was, trialism represented, first and foremost, an attempted Austrian manoeuvre with the aim of dealing with the shortcomings of the dualist system and reducing the power of Hungary on account of the South Slavic unit. Thus the idea was initially supported by the majority of Slovenians and Croatians, while Hungarians, Italians and Serbs were not in favour of it. The trialist concept only represented one of many battles in the political struggle of the various concepts of Yugoslavism, where the Catholic (Slovenian and Croatian) and Orthodox (Serbian) vision clashed. Furthermore, the shaping of the geographical form of the third Habsburg unit also caused disagreements at the relations between Slovenians and Croats, liberals and conservatives, as well as Primorska region (Slovenian Littoral) and Carniolan Slovenians. The failure of the trialist idea was also caused by the diminishing power of its initiators and hesitant internal harmonisation. Ultimately its realisation became impossible due to the outcome of World War I.
- založnik
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 2012
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd