Avtorica se v razpravi ukvarja s političnim delovanjem Jakoba Hodžarja, poslanca Slovenske ljudske stranke za celjski okraj v Narodni skupščini v Beogradu v letih 1925–1929. Med drugim namenja pozornost Hodžarjevi dejavnosti ob pretresanju zakona o državnih tožilcih (pravdnikih) v skupščinskem Zakonodajnem odboru, kjer so poslanci Jugoslovanskega poslanskega kluba spomladi 1925 zaradi spremembe politike Stjepana Radića in posledične opustitve odločne avtonomistične politike pri Slovenski ljudski stranki izvajali glavni politični pritisk proti centralistični državni ureditvi prve jugoslovanske države. Razprava obravnava tudi Hodžarjev prispevek k oblikovanju enotnega kazenskega zakonika v Zakonodajnem odboru Narodne skupščine v letih 1926–1927.