Večina vrlih Kranjcev (in po letu 1897 tudi redkih Kranjic),
je v drugi polovici 19. stoletja hodilo študirat na Dunaj,
v Gradec in redkeje v panslovansko Prago. Mladci so si za
študij najraje izbirali našo nekdanjo kozmopolitsko prestolnico
Dunaj, saj je ta predstavljal največ možnosti gmotne
preskrbljenosti kot tudi različnih vrst zabave za vse okuse.
Študentsko življenje v drugi polovici 19. stoletja je bilo, v skladu
z univerzitetnim modelom svobode učenja in poučevanja,
do uvedbe Taaffejeve vlade, politični represiji in strogi cenzuri
navkljub skrajno zabavno in bohemsko. Središče družabnega
življenja so predstavljale gostilne in kavarne, kjer so študenti
radi veseljačili na sebi lasten način, pri čemer se v veliki meri
niso ozirali na mnenje drugih, za zabavo pa so osnovali prav
posebna pravila popivanja. In čeprav je bila tedanja (malo)me-
ščanska družba nadvse puritanskih nazorov, je po t. i. zaroti
molka dopuščala dvojno spolno moralo, v okviru katere je
moškim (meščanom), ki so poiskali zadovoljitev svojih spolnih
nagonov zunaj družbeno sprejemljivega (npr. v hiši rdečih
luči ali kar pri domači služkinji), to spregledovala in se tudi
nad študentskimi ekscesi največkrat ni zgražala, temveč je na
bohemski stil življenja gledala s hudomušnim odobravanjem.