Avtor prispevka analizira diskurz o reki Sotli v slovenskih
časopisih v 19. in v začetku 20. stoletja. Sotla
je bila mejna reka med Štajersko in Hrvaško in hkrati
mejna reka med avstrijskimi deželami in deželami
ogrske krone. Istočasno je veljala za mejo med Slovenci
in Hrvati. V prvem delu prispevka se avtor posveti
problematiki naravne meje v zgodovini in geografiji.
V drugem delu na osnovi časopisnih virov razvije tezo
o Sotli kot »naravni meji« med Slovenci in Hrvati. V
slovenskem vrednostnem sistemu tistega časa je Sotla
meja, ki povezuje in ločuje, oziroma, meja, ki bolj povezuje
kot ločuje. Slovanstvo in jugoslovanstvo sta bila
integralni del slovenske nacionalne ideologije, zato so
slovenski nacionalisti zagovarjali zavezništvo s Hrvati
in prehodnost meje na Sotli. Povezovalno vlogo Sotle
so poudarjali tudi v zgodovinskem in etnografskem
diskurzu. Čeprav na to niso gledali z naklonjenostjo,
so morali slovenski in hrvaški patrioti računati s tem,
da je bila na Sotli močna državno-politična meja znotraj
habsburške monarhije.