Prevare, ki jih je s pisanjem pisem na hannovrski in poljski
dvor zagrešil lažni Jurij Sigmund Valvasor, so tega moža neugotovljenega
imena in izvora leta 1714 privedle v pripor. Sleparjevo
izmišljeno sklicevanje na sorodstvo z rodbino kranjskih baronov
Valvasorjev je nemudoma sprožilo uradno poizvedovanje o njegovi
identiteti. Tako so v Gradcu zaslišali edinega tamkajšnjega
Valvasorja, deželnostanovskega puškarskega mojstra Gregorja
Ferdinanda, ki ni vedel nič o domnevnem priprtem sorodniku,
zato pa je v kratkih odgovorih na šest vprašanj nehote razkril
dragocena dejstva o dveh pravih kranjskih Valvasorjih in njunem
potomstvu. Prvi je bil njegov oče Jurij Sigmund in drugi
očetov bratranec Janez Ditrih, sicer pa je šlo za bratranca in brata
znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja
(1641–1693). O njuni usodi je bilo doslej znanega zelo malo: oba
sta se poročila z ženskama nižjega stanu, naletela s tem na ostro
nasprotovanje sorodnikov in zapustila Kranjsko. Janez Vajkard
Valvasor v rodovniku rodbine Valvasor zato ni upošteval njunega
potomstva, ampak je zgolj lakonsko zapisal, da sta se izselila iz
dežele, in ju označil kot pokojna. Zdaj se je izkazalo, da je bila
usoda obeh zapečatena v istem letu 1657, da nobeden od njiju
ni odšel daleč in da so se njuni sinovi v začetku 18. stoletja po
naključju srečali v Gradcu. Dragoceni novi podatki v kratki izjavi
graškega puškarskega mojstra Valvasorja iz leta 1715 so namreč
omogočili povezati skromna dejstva v celoto. Kar je Janez Vajkard
Valvasor o svoji rodbini hotel prikriti, je nazadnje pomagal
razkriti lažni Valvasor, slepar, ki si je nemara prav po polihistorju
nadel priimek Valvasor.