Prispevek predstavlja analizo osemletne (1912-1920) korespondence med slovensko in hrvaško pisateljico Zofko Kveder, živečo v Zagrebu, in njeno odraščajočo hčerjo Vladimiro Jelovšek, nastalo zaradi hčerinega šolanja v Ljubljani in Pragi, končala pa se je z njeno smrtjo zaradi španske gripe. Korespondenca ponuja raznovrstno polje za raziskavo njunega odnosa in čustvenega sveta, hkrati pa je bogat vir za preučevanje realnosti, težav in skrbi dveh slovensko-hrvaških izseljenk v začetku prejšnjega stoletja.