Migrantska korespondenca družin Hrvatin, Udovič in Valenčič poteka med Jelšanami, Clevelandom in Buenos Airesom od dvajsetih let 20. stoletja do danes. V tem besedilu analiziram korespondenco od 1940 do 1950, ker je to čas, ko čez ocean razen pisem potujejo predvsem paketi živil, zdravil in obleke. »Gosta mreža izmenjave podpore« pa vključuje še čustva povezanosti, solidarnosti, ljubezni in zaskrbljenosti, ki so v pismih in paketih prisotna nevidno. Da bi čustvovanje tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali, lahko predstavila natančneje, sem analizo družinske migrantske korespondence kombinirala z življenjskimi zgodbami, pripovedmi in pričevanji. Tako se subjektivna realnost migrantskih razmerij in razmer razkrije v vsej kompleksnosti in kontroverznosti.