Slaba prometna povezanost je bila eden od vzrokov
za zelo počasno gospodarsko napredovanje Bele
krajine. Njeni prebivalci so se tega zelo dobro zavedali,
zato so si prizadevali za cestne povezave, ki so
bile odločujoče za gospodarski razvoj pred sredino
19. stoletja. Vendar pa njihova prizadevanja niso
prinesla večjih rezultatov. Ko se je v drugi polovici
19. stoletja začela izgradnja železniških prog in seje
vse bolj uveljavljal železniški promet čez slovensko
ozemlje, seje v Beli krajini ponovila zgodba, ki so jo
njeni prebivalci poznali že iz časa, ko so si prizadevali
za boljše cestne povezave s kranjskim prostorom.
Smola, ki jo je imela Bela krajina zaradi
obmejne lege, se je pokazala že ob poskusih cestnih
povezav, še bolj izrazito pa ob pogajanjih in pripravah
na gradnjo železniške proge.