logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Spremembe na področju agrarnih panog v jugovzhodnem delu Goriških brd v 19. stoletju


Avtor(ji):Tanja Gomiršek
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Manca Gašperšič (prev.)
Leto:2011
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Tanja Gomiršek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2011_2.pdf
Velikost:62.96MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Prebivalstvo jugovzhodnih Brd je imelo kmetijska zemljišča pretežno v zakupu, ki je bil bodisi kratkoročni, srednjeročni ali pa dedni. Prevladovale so male kmetije, na katerih je bila za preživetje potrebna nenehna povezanost s tržiščem. Drug razlog za povezanost s trgom je bila močna proizvodnja vina, ki je pomenila pomanjkanje sejalnih površin, namenjenih prehrani prebivalstva. Sestavek prikaze uvajanje novih kulturnih rastlin in spremembe v načinu gojenja vinske trte ter tehnologije vinifikacije, ki so se pojavile kot odziv na vplive modernizacije v 19. stoletju.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/24834
    • naslov
      • Spremembe na področju agrarnih panog v jugovzhodnem delu Goriških brd v 19. stoletju
      • Agrarian changes in the southeastern part of the Goriška brda in the 19th century
    • ustvarjalec
      • Tanja Gomiršek
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
    • predmet
      • Goriška brda
      • kmečki zakup
      • vinogradništvo
      • sadjarstvo
      • kulturne rastline
      • kmečka trgovina
      • Goriška brda
      • farm lease
      • viticulture
      • fruit growing
      • cultivated plants
      • agricultural trade
    • opis
      • Prebivalstvo jugovzhodnih Brd je imelo kmetijska zemljišča pretežno v zakupu, ki je bil bodisi kratkoročni, srednjeročni ali pa dedni. Prevladovale so male kmetije, na katerih je bila za preživetje potrebna nenehna povezanost s tržiščem. Drug razlog za povezanost s trgom je bila močna proizvodnja vina, ki je pomenila pomanjkanje sejalnih površin, namenjenih prehrani prebivalstva. Sestavek prikaze uvajanje novih kulturnih rastlin in spremembe v načinu gojenja vinske trte ter tehnologije vinifikacije, ki so se pojavile kot odziv na vplive modernizacije v 19. stoletju.
      • The inhabitants of the southeastern part of the Goriška brda mostly had their agricultural land in leas e-holds, which were short-term, middle-term or hereditary. Farms were most often small and required constant links to the market. Another reason for the explicit market orientation was the strong production of wine, which resulted in the shortage of areas designatedfor the cultivation of crops that would provide foodfor the population. The contribution describes the process of introducing new cultivated plants as well as changes in vine cultivation and vinification technology that occurred in reaction to the impact of the 19th century modernisation.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd