Čeprav mnogokrat spregledana, je imela funkcija župana pomembno vlogo v sistemu napoleonske uprave.
Župan je bil neposredno podrejen nadzoru intendantov, toda njegova vloga je ustrezala dualnemu konceptu
francoske uprave, zaradi česar je zanimiva tudi za zgodovinarje. Župani naj bi sicer teoretično skrbeli za
uresničevanje državnih zakonov, toda v isti sapi so bili zastopniki interesov lokalne skupnosti. Župan v Ilirskih
provincah, kot neposredna vez med francoskimi oblastmi in ilirskim prebivalstvom, na ta način ni bil le politična
figura, temveč tudi kulturni posrednik med dvema družbenima skupinama, ki sta se razlikovali po velikosti, jeziku
in gospodarskem položaju. Odnos med ljubljanskim županom Codellijem in kranjskim intendantom nazorno
razkriva vse težave župana, razdvojenega med službo francoski oblasti in lokalnemu prebivalstvu in na širšem
planu kaže na neuspeh uveljavitve francoske uprave v Ilirskih provincah.