Cerkev sv. Rozalije, ki so jo zgradili na ljubljanskem Gradu v letih 1708-1709, povsem dokončali in opremili
pa šele do leta 1723, je bila leta 1786 prodana na dražbi in podrta. Prispevek obravnava zgodovino gradnje in
propada cerkve, na osnovi ostalin in starih upodobitev rekonstruira njeno stavbno podobo in zasleduje usodo njene
opreme. Za predstavitev širšega konteksta spregovori tudi o kultu in ikonografiji sv. Rozalije, za ponazoritev
baročnih predstav o svetnici pa v zadnjem delu dodaja kratek povzetek igre, ki so jo leta 1709 uprizorili na odru
ljubljanskega jezuitskega gledališča.