V 19. stoletju je tudi na slovensko ozemlje pljusknil val meščanskih idej o varstvu živali, ki so se razvijale v nemško govorečih področjih. Gibanje se je tudi zaradi podpore države pri naših meščanih in med moralnimi učitelji hitro prijelo in leta 1845 je bilo v Gorici ustanovljeno prvo društvo. Odraz te začetne navdušenosti je J. Bleiweisova "Miloserčnost do živali". Prva društva so skrbno bedela nad izvajanjem "živalskih" zakonov. Posebne pozornosti so bile deležne domače živali, najbolj pri srcu pa so bile "gospodarstvu koristne" ptice. Te so morale tudi ob najhujši zimi brez suknje okoli skakati.