Avtor v članku prikazuje vlogo slovenskega parlamenta – Skupščine Republike Slovenije
(1990–1992) in Državnega zbora RS (od 1992 dalje) – pri urejanju razmejitvene problematike
s Republiko Hrvaško. Ugotavlja, da se je slovenski parlament (njegov odbor za zunanjo
politiko je po Ustavi RS najbolj odločilen dejavnik v zunanji politiki) v tej problematiki držal
precej zadržano in je večino pobude in dejavnosti prepuščal Vladi Republike Slovenije. Slovenski
parlament sam se je v zvezi s to problematiko oglasil samo v nekajkrat, ko je sprejel nekatere
odločilne deklaracije in resolucije: (991 Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti),
1993 Memorandum o Piranskem zalivu, 2001 je Odbor za mednarodne odnose DZ
RS potrdil sporazum Drnovšek-Račan in 2009 DZ RS sprejel sklep o zaščiti slovenskih nacionalnih
interesov.