V prvem delu prispevka avtorica na podlagi ukrepov najvišjih državnih in banovinskih
oblasti iz tridesetih let 20. stoletja prikaže, kakšne razsežnosti je dosegla doktrina protizračne
obrambe v Dravski banovini, v drugem delu pa s pomočjo tiskanih virov, arhivskega gradiva
in spominske literature na primeru Ljubljane ponazori, kako so se ukrepi, ki so se lotevali
vprašanja zaščite prebivalstva in stavb v primeru zračne nevarnosti, izvajali v praksi.